Odkar pomnim, me zanimajo ljudje. Njihove zgodbe, način razmišljanja, prehojena pot, celostna zgodba, zaradi katere so, kar so. Zavedam se, da človeka ne moremo soditi po tistem poglavju, v katerem vstopamo v njegovo življenje. Vsi imamo svoje razloge, zakaj smo natanko sedaj natanko na tem mestu v natanko tej situaciji.  Spoštujem in občudujem ljudi, ki so pripravljeni delati na sebi in narediti korak naprej k boljšemu in lepšemu jutri. Ko spreminjamo sebe, spreminjamo svet, v katerem živimo. V to trdno verjamem in to je tudi temelj zakonske in družinske terapije. En člen v sistemu vpliva na vse ostale, celoten sistem pa na posameznika. To lahko vzamemo kot prekletstvo ali blagoslov. Zame je blagoslov, ker na ta način lahko dejavno sooblikujem svojo resničnost in resničnost ljudi okoli sebe. Spremeniti nekaj, kar poznamo, lahko občutimo kot nevarnost, čeprav nas stanje, v katerem smo, omejuje in nam škoduje. Težko je izstopiti iz uhojenih poti in ukoreninjenih vzorcev, a je vredno, saj se življenje v polnosti prične onkraj cone udobja.

Po končani Teološki fakulteti v Ljubljani sem magistrirala iz zakonske in družinske terapije. Izkušnje sem si nabirala v vrtcu in šoli, kjer sem delala z otroki in starši, zadnja leta pa delam z brezposelnimi osebami.

Hvaležna sem za priložnost, da lahko delam tisto, za kar čutim, da je moje poslanstvo.